“Medkulturni dialog in poučevanje zgodovine”,IV. Zborovanje učiteljev zgodovine, marec 2008, Koper

Evropski parlament in Svet Evrope sta z odločbo št. 1983/2006 razglasila EVROPSKO LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA 2008.

Po mnenju mnogih strokovnjakov ima poučevanje zgodovine pomembno vlogo pri vzgajanju mladine, da postanejo aktivni in odgovorni državljani. Poleg tega je zgodovina eden tistih predmetov, ki pomembno vplivajo na oblikovanje identitete posameznikov. Prav tako je zgodovina predmet, ki skuša mlademu človeku razložiti, kako so različne skupine kljub kulturnim razlikam skupaj živele v preteklosti. Ko mladim ljudem posredujemo primere iz preteklosti, jim odpiramo vrata v svet razumevanja in  – kljub kulturnim razlikam – v svet medsebojnega spoštovanja.

Spričo navedenega se je Društvo učiteljev zgodovine Slovenije odločilo, da svoje zborovanje v letu 2008 nameni vključevanju medkulturnega dialoga v poučevanje zgodovine. V okviru dvodnevnega zborovanje so udeleženci prisluhnili številnim predavateljem ,ki so predstavili različne manjšine v slovenskem prostoru ter se po izbiri udeležili dveh aktivnih delavnic.

CILJI ZBOROVANJA:

• seznaniti učitelje s temo medkulturnega dialoga pri poučevanju zgodovine
• predstaviti učiteljem različne obravnave manjšin v slovenskem zgodovinopisju
• seznaniti učitelje o pomenu poučevanja zgodovine za medkulturni dialog
• spodbuditi učitelje zgodovine, da razmišljajo o vključevanju medkulturnega dialoga v poučevanje zgodovine
• omogočiti učiteljem zgodovine aktivno interakcijo o problemih, ki se pojavljajo pri vključevanju medkulturnega dialoga v poučevanje zgodovine ter refleksijo njihove lastne prakse
• predstaviti učiteljem zgodovine primere dobre prakse o vključevanju medkulturnega dialoga v pouk zgodovine in aktivne metode   obravnave medkulturnega dialoga pri pouku zgodovine
• predstaviti pouk zgodovine tudi kot priložnost za obravnavanje aktualnih družbenih tem, ki so povezane z medkulturnim dialogom   (strpnost in odnos do drugačnosti, interdisciplinarnost in multiperspektivnost v šoli)
• spodbuditi med učitelji razpravo o nalogah poučevanja zgodovine v prihodnosti in njeni vlogi pri oblikovanju zgodovinske   zavesti, aktivnega državljanstva in medkulturnega dialoga
• izdelati priporočila za avtorje učbenikov in učnih načrtov o vključevanju medkulturnega dialoga v posamezne zgodovinske teme

POVZETKI PREDAVANJ

Dr. Egon Pelikan (Fakulteta za humanistične študije v Kopru):
Dr. Josip Wilfan in njegova stališča do nacionalne in manjšinske problematike (ter interes EU za tematiko danes)

Predavatelj bo stališča Josipa Wilfana do nacionalne in manjšinske problematike umestil v vprašanje današnjega odnosa v EU do vprašanja »identitet«, »nacionalnih identitet«, »medkulturnega dialoga« itd.
Ta vprašanja so  bila do pred kratkim zapostavljena in obrobnega pomena (najbrž ne slučajno), saj so prvo mesto zasedala gospodarska, pravna, carinska in druga vprašanja (dr. Pelikan je npr. pregledal vse ključne dokumente do Maastrichtske pogodbe in v njih o nacionalni identiteti in kulturi prav za prav ni najti več kot nekaj strani).
V zadnjem času se je pogled na ta vprašanja bistveno spremenil (leto medkulturnega dialoga, vprašanje integracije kulturne in nacionalne tradicije v evropski kontekst, itd.). V perspektivi pogleda na ta vprašanja, ki ga je v 30-ih letih razvil dr. Josip Wilfan bo dr. Pelikan skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj nenadoma vseevropsko zanimanje za tematiko, ki je bila še pred kratkim praviloma potiskana na obrobje (celo obravnavana celo kot preživeli anti-integracijski elementi nacionalnih partikularizmov).  EU se danes vse bolj zaveda, kje so komparativne prednosti evropske identitetne diverzitete med katerimi je ena ključnih prav nacionalna. Na tej točki se lahko vrnemo k razmišljanjem dr. Josipa Wilfana, ki jih je razvil pred 80-imi leti in so aktualna še(le) danes.

Mag. Klemen Jelinčič Bojetu (samostojni raziskovalec):
O judovski manjšini v slovenskem prostoru

Poleg osnovne periodizacije slovenske judovske zgodovine (antika, srednji vek, barok in razsvetljenstvo, 19. stoletje do 1918, 1918-1945, 1945-1991 in 1991 – ) in imenovanja krajev, v katerih so Judje prebivali, bo predavanje poskušalo predstaviti ključne točke vsakega od obdobij sorazmerno s pomembnostjo obdobja in v primerjavi z ostalimi deli katoliške in protestantske Evrope. Bolj kot na letnicah bo poudarek na družbenih in kulturnih značilnostih judovskega prebivanja pri nas.

Dr. Beatriz Tomšič Čerkez (Pedagoška fakulteta v Ljubljani):
Muslimani na Slovenskem

Predavateljica, sicer članica muslimanske skupnosti na Slovenskem, bo predstavila življenje te skupnosti ter njeno zgodovino na Slovenskem.

Dr. Pavla Štrukelj:
Zgodovina in kultura Romov na Slovenskem

Predavateljica bo predstavila romsko zgodovino, romsko kulturo kot način življenja ter romsko ustvarjalnost v preteklosti in danes.

Dr. Roman Kuhar (Mirovni inštitut):
Homoseksualnost med psihiatričnim kavčem in istospolnimi porokami

Nemški psihiater Carl Westphal je leta 1869 »nasprotna seksualna občutja«, kar je bila ena od takratnih oznak za homoseksualnost, definiral kot duševno bolezen. Njegova teza je veljala dobrih sto let. Leta 1973 je namreč Ameriško psihiatrično združenje črtalo homoseksualnost s seznama bolezni. S tem se je na simbolnem nivoju začel proces demedikalizacije homoseksualnosti.
V Sloveniji je bila homoseksualnost kriminalizirana do leta 1976, medicinske predstave o homoseksualnosti pa so vztrajale vse do osemdesetih let in še pozneje. Ključno vlogo pri premiku predstave o homoseksualnosti kot izključno medicinskem vprašanju k homoseksualnosti, ki ima tudi politične, socialne in kulturne konotacije, je imelo gejevsko in lezbično gibanje v Sloveniji. Njeni začetki segajo v leto 1984, ko je v Ljubljani ustanovljena skupina Magnus, prva gejevska organizacija ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, pač pa tudi v vzhodni Evropi.
Tema referata bo zgodovinski oris odnosa do homoseksualnosti – od medikalizacije in kriminalizacije tega vprašanja na prelomu 19. in 20. stoletja do začetkov gejevskega in lezbičnega gibanja na sredini dvajsetega stoletja in do političnih zahtev in boja za zaščito človekovih pravic gejev in lezbijk v sodobnosti.

Dr. Sabina Žnidaršič (Fakulteta za humanistične študije v Kopru):
Zakaj je biti v večini za ženske (skoraj vedno) slabo? O zakonitostih ženskega dela pri nas – historična perspektiva

Ženske so pri nas vstopile na trg plačanega dela takrat kot moški, vendar pod drugačnimi pogoji in z bistveno drugačnimi posledicami. Že vedno za žensko dela veljajo pomembne zakonitosti – 1., ženske so za svoje delo slabše plačane kot moški; 2., poklici, ki so feminizirani imajo manjši družbeni ugled; 3., ohranjanje delitve na moške in ženske poklice – ki imajo zaradi svoje stereotpne narave in vztrajnosti povratno negativne učinke na sodobni trg plačanega dela. Položaj žensk na (tudi) aktualnem slovenskem trgu dela pa je posledica zgodovinskega razvoja in doseženega družbenega konsenza, starega dobro stoletje.

Bojan Jeraj (OŠ Majde Vrhovnik):
Več moških v učiteljskem poklicu? Eden od korakov k spodbujanju integracije načela enakosti spolov v šolah

Feminizacija učiteljskega poklica je realnost tako pri nas kakor tudi drugod po svetu. Danes vstopajo na pedagoške fakultete predvsem dekleta in v zbornicah so moški bolj osamljene pojave. Razprave v Avstraliji, ZDA, Angliji, Kanadi in še ponekod odpirajo vprašanja o tem, ali vseprisotno feminizirano okolje v nekem smislu depreviligira dečke v šoli. Na podlagi določenih dejstev lahko sklepamo, da danes šola ponuja boljše možnosti za uspeh dekletom. V želji po enakopravnejšem izobraževanju so ponekod v tujini pomanjkanje moških učiteljev že označili za problem v šolstvu ter jih začeli v učiteljski poklic privabljati z različnimi kampanjami. Nenazadnje pa je neuravnotežena spolna struktura učiteljev oziroma feminizacija tega poklica pogosto izpostavljena tudi kot eden od vzrokov za slabše vrednotenje poklica v današnji družbi.

PREDSTAVITEV DELAVNIC

mag. Helena Mešnjak, prof. zgodovine in sociologije
Predsodki od praveka do danes

V zgodovini so zelo pomembni predsodki, ki delujejo na prikrit in zvit način. Predsodki so definirani kot stališča, ki niso opravičena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna na spremembe.
 Najdemo jih v vseh  zgodovinskih obdobjih, v javnem govoru, v popularni kulturi, v znanosti, v visoki kulturi, kažejo se predvsem v nespoštljivem, netolerantnem ali prezirljivem odnosu do drugih oziroma do drugačnih …
Predsodki imajo neprijetne lastnosti, hitro postanejo družbeno vezivo množic, širijo se kot virus… predsodki se počasi spreminjajo v orodje agresije, linča, opravičevanja vsakovrstnih diskriminacij, preganjanja, izganjanja ali prepuščanja ogroženih skupni usodi. V delavnici bomo preučili  predsodke od praveka do danes. Delo bo potekalo v manjših skupinah s pomočjo literature in virov.

Nina Vodopivec, Ibrahim Nouhoum (Društvo Humanitas):
Medkulturna komunikacija pri pouku zgodovine

Delavnica bo praktično in teoretično problematizirala vprašanje perspektive v okviru medkulturnosti pri pouku zgodovine. Prvi del bo naravnan zelo praktično, v drugem delu pa bomo poleg razprave, predstavili naše izkušnje z delom otrok na takšnih delavnicah v šolah.

mag. Savina Četina Žuraj, prof. zgodovine in geografije,
Odnos do nemške manjšine na slovenskem Štajerskem po prvi svetovni vojni

Po letu 1920 je število Nemcev na slovenskem Štajerskem precej upadlo. S saintgermainsko  mirovno pogodbo se je Kraljevina SHS obvezala , da bo ščitila manjšine, ki se po rasi , jeziku ali veri razlikujejo od večine prebivalstva, hkrati je morala z zavezniškimi velesilami podpisati tudi posebno pogodbo o zaščiti narodnih manjšin. Vendar je bilo v praksi izvajanje določil pogodbe zelo pomanjkljivo.
Slovenci in Nemci so v novi državi zaživeli v zamenjani družbeni in politični vlogi.
Kako dijakom na njim najlažji način predstaviti medkulturne odnose v Kraljevini SHS na Celjskem v novi državi bom skušala predstaviti v dveh šolskih urah v delavnici. Delo bo potekalo s pomočjo izbranih virov.

Mateja Kraševec, Rene Suša (Društvo Humanitas)
Globalna dimenzija v izobraževanju

V prvem delu bomo opredelili pojem globalnega izobraževanja in predstavili relevantnost tovrstnega pristopa v procesu formalnega izobraževanja. V drugem delu bosta sledili dve delavnici: igra En Svet in igra Kaj se skriva za logotipom? Igre so namenjene praktičnemu spoznavanju uvajanja globalnih/razvojnih tem v izobraževanje.

(Skupno 114 obiskov, današnjih obiskov 1)