Opis dosedanjih tekmovanj

Seznam tekmovanj:

PRVO: 6. aprila 2002 na Gimnaziji Slovenj Gradec

• tema: Rimljani na Slovenskem
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje zgodovine slovenskega prostora v rimskem času
• terenski del je bil organiziran v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu, katerega sodelavci so tudi pomagali pri sestavi nalog za terenski del tekmovanja – dijaki so spoznavali materialne vire iz rimskih časov, ki so bili najdeni na Koroškem
• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Rimljani:

 

  1. pridobili so znanje o življenju, delu, miselnosti in drugih dosežkih, gospodarskih procesih in socialnih odnosih v rimskih časih na slovenskih tleh,
  2. pridobili so znanje o kulturni dediščini ter sposobnost za razumevanje različnih kultur,
  3. razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  4. usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo

 

Med posamezniki je prvo mesto osvojil Blaž Čermelj, Škofijska gimnazija Vipava, med ekipami pa je prvo mesto osvojila ekipa Gimnazije iz Nove Gorice. Sodelovalo je 41 ekip in 123 tekmovalcev.

 

DRUGO: 29. marca 2003 na Prvi gimnaziji v Mariboru

• tema: Od gradu do mesta – slovenska zgodovina v visokem in poznem srednjem veku
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje zgodovine slovenskega prostora v visokem in poznem srednjem veku
• terenski del je bil organiziran v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom, Pokrajinskim muzejem in Stolno župnijo v Mariboru, katerih sodelavci so tudi pomagali pri sestavi nalog za terenski del tekmovanja – dijaki so spoznavali materialne vire iz visokega in poznega srednjega veka, ki se nahajajo v Mariboru. Tekmovalna pot je potekala po vzhodnem delu srednjeveškega Maribora (dvorana gradu Sp. Maribor, stolnica sv. Janeza Krstnika, sinagoga) in v prostorih omenjenih kulturnih institucij.
• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Evropa in svet v visokem in poznem srednjem veku:

 

  1. pridobili so znanje o življenju, delu, miselnosti in drugih dosežkih, gospodarskih procesih in socialnih odnosih na slovenskih tleh v času visokega in poznega srednjega veka,
  2. pridobili so znanje o kulturni dediščini ter sposobnost za razumevanje različnih kultur,
  3. razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  4. usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo.

 

Med 57 ekipami je prvo mesto odnesla ekipa Škofijske gimnazije Vipava (Katarina Fatur, Tibor Doles in Andrej Leban), med
posamezniki pa je največ točk zbrala Amadeja Stare, Gimnazija Ptuj.

 

TRETJE: 27. marca 2004 na Gimnaziji Ledina, Ljubljana

• tema: Slovenci na prehodu iz 19. v 20. stoletje
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje zgodovine slovenskega prostora na prehodu iz 19. v 20. stoletje
• terenski del je bil organiziran v središču mesta Ljubljana – dijaki so spoznavali materialne vire iz obravnavanega časa v Ljubljani: secesijske stavbe, spomenike in točke, ki so povezane s pomembnimi dogodki iz obravnavanega obdobja, iskali so ulice, stavbe in trge, poimenovane po znanih Slovencih, ki so živeli v obravnavanem času. Tekmovalna pot je potekala od Gimnazije Ledina mimo osrednje tržnice do Prešernovega trga in Čopove ulice ter Narodne galerije.

• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Svet in Slovenci na prehodu v 20. stoletje:

 

  1. pridobili so znanje o življenju, delu, miselnosti in drugih dosežkih, gospodarskih procesih ter socialnih odnosih na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje,
  2. ob virih so opisali gospodarski, etnični, kulturni in politični razvoj na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje,
  3. spoznali delovanje prvih političnih strank in njihov odnos do narodnega vprašanja,
  4. pridobili so znanje o kulturni dediščini ter sposobnost za razumevanje različnih kultur,
  5. razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  6. usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo.

 

Tekmovanja se je udeležilo 57 ekip. Med ekipami je prvo mesto ponovno osvojila ekipa Škofijske gimnazije Vipava (Katarina
Fatur, Tibor Doles in Andrej Leban).

 

ČETRTO: 2. aprila 2005 na Srednji elektro in strojni šoli Kranj

• tema: Industrializacija v 19. stoletju
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje industrializacije v 19. stoletju v svetovni in slovenski zgodovini
• terenski del je bil organiziran v mestu Kranj v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Kranju – dijaki so spoznavali materialne vire (stavbe), središča in osebe, povezane z uvedbo prve in druge industrijske revolucije v Kranju: Pungert, usnjarna Pollak, gimnazija, Reginčeva ulica (spominska plošča Janeza Puharja), Tavčarjeva ulica (rojstna hiša Janeza Bleiweisa), Prešernova ulica (hiša, v kateri je bival France Prešeren), Mayerjeva pivovarna in Majdičev mlin in elektrarna.
• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Družbeno-gospodarski razvoj v prvi polovici 19. stoletja in Gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja:

 

  1.   pridobili so znanje o življenju, delu, miselnosti in dosežkih gospodarskega razvoja v prvi in drugi polovici 19. stoletja,
  2.   spoznali glavne značilnosti gospodarskega razvoja v prvi in drugi polovici 19. stoletja v vetu in na Slovenskem,
  3.   ob virih so opisali gospodarski razvoj na Slovenskem v 19. stoletju,
  4.   pridobili so znanje o kulturni dediščini, povezani z industrializacijo,
  5.   razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  6.   usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo.

 

Sodelovalo je rekordnih 73 srednješolskih ekip. Sedem dijakov je prejelo zlata priznanja, triindvajset dijakov srebrna priznanja, si sodelujoči pa bronasta priznanja.
Prvo mesto med najboljšimi mladimi zgodovinarji in najvišje število točk je dosegel Dominik ver iz Dvojezične srednje šole Lendava (mentorica prof. Silvija Hajdinjak Prendl), drugo mesto je osvojil Matej Jemec iz Gimnazije kofja Loka (mentorica prof. Sonja Gartner), tretje mesto pa so si delili Larisa Čehovin iz Gimnazije Celje – Center (mentorica prof. Barbara Arzenšek), Petra Miklič  iz Gimnazije Ledina (mentorica prof. Darja Mlakar), Matjaž Zadnik iz Gimnazije Piran (mentorica prof. Sonja Bizjak), Simona Medved iz Gimnazije Ptuj (mentor prof. Boštjan Šeruga) ter Tomaž Mesar iz Gimnazije Šolskega centra Nova Gorica (mentorica prof. Katja Mahorčič). V ekipnem seštevku je bila najboljša šola Gimnazija Celje – Center (mentorica prof. Barbara Arzenšek), na drugem mestu je bila ekipa Gimnazije Ledina (mentorica prof. Darja Mlakar) tretje mesto pa si delita Gimnazija Škofja Loka (mentorica prof. Sonja Gartner) ter Šolski center Postojna (mentorica prof. Sonja Škrlj Počkaj).

 

PETO: 25. marca 2006 na Škofijski Gimnaziji Vipava

• tema: Prva svetovna vojna
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje prve svetovne vojne, še zlasti poznavanje soške fronte
• terenski del je bil organiziran v sodelovanju z Muzejem prve svetovne vojne v vojašnici Vipava – dijaki so spoznavali materialne vire iz časa prve svetovne vojne, ki so bili najdeni na soški fronti; v Vipavi so dijaki spoznavali tudi druge materialne vire iz zgodovine kraja Vipava: spomenike in točke, ki so povezani s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz zgodovine Vipave (Glavni trg, Stari trg, civilno in vojaško pokopališče). Tekmovalna pot je potekala od Gimnazije Vipava do obeh trgov, Vojašnice (Muzej prve  svetovne vojne) in do pokopališča.
• dijaki so ob izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za

zgodovino pri temi Prva svetovna vojna:

 

  1.   pridobili so znanje o prvi svetovni vojni (vzroki, povod, bojišča, nasprotni tabori),
  2.   so spoznali življenje med vojno ter napredek tehnike,
  3.   spoznali pomen soške fronte za Slovence,
  4.   pridobili so znanje o kulturni dediščini na Slovenskem,
  5.   razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  6.   usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo

 

Med posamezniki so kar štirje dosegli 47 točk in so tako zmagovalci (Matevž Klobučar, Gimnazija Ravne na Koroškem, mentor Matjaž Burjak; Meta Krajšek, Prva gimnazija Maribor, mentor Boris Hajdinjak; Maja Lebeničnik, I. Gimnazija Celje, mentor Blanka Rojnik-Rom, Aleš Štrovs, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, mentor Dragica Kadunc). Prvih dvanajst je prejelo zlato priznanje, naslednjih 25 pa srebrno. Med ekipami je prvo mesto zasedla Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer (mentor Danilo Obal), drugo mesto je pripadlo Prvi gimnaziji Maribor (mentor Boris Hajdinjak), tretje pa drugi ekipi Škofijske gimnazije Vipava (mentor Martina Podberšič).

 

ŠESTO: 31. marca 2007 v Šolskem centru Kamnik

• tema: Slovenci v prvi jugoslovanski državi
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje zgodovine slovenskega prostora v času prve Jugoslavije
• terenski del se je bil namenjen spoznavanju življenja in dela Rudolfa Maistra
• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Slovenci v prvi jugoslovanski državi:

 

  1.   spoznali so glavne značilnosti političnega življenja na Slovenskem v času med obema vojnama
  2.   pridobili so znanje o življenju Slovencev in drugih dosežkih, gospodarskih procesih in socialnih odnosih na slovenskih tleh v času prve Jugoslavije,
  3.   spoznali so probleme od določanju meja novonastale države in položaj slovenske manjšine v Italiji, Avstriji ter Madžarski v času med obema vojnama,
  4.   spoznali so kulturni razvoj Slovencev,
  5.   razvili so zmožnost časovnih prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij ter kritične presoje vseh oblik sporočil,
  6.   usposobili so se za uporabo zgodovinskih virov ter za samostojno delo.

 

Med posamezniki je prvo mesto osvojil Rok Kujc (Prva gimnazija Maribor), zlato priznanje pa so dobili še Katja Reisman (Prva gimnazija Maribor), Miha Vrankar (Gimnazija Bežigrad) in Maja Lukanc (Gimnazija Velenje). Srebrno priznanje je dobilo 20 dijakov. Med ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Prve gimnazije Maribor, drugo mesto je osvojila ekipa Gimnazije Ptuj, tretje pa ekipa Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. Sodelovalo je 76 ekip in 228 tekmovalcev.

 

SEDMO: 5. aprila 2008 na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru

• tema: Slovenci v Habsburški monarhiji – od dunajskega kongresa do preloma 19. stoletja
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje zgodovine slovenskega prostora v Habsburške monarhije v 19. stoletju
• terenski del se je bil namenjen poglobljenemu spoznavanju taborskega gibanja (150-obletnica tabora na Ljutomeru) in slovenske kulture ob koncu 19. stoletja (obisk spominske hiše dr. Grossmana)
• dijaki so ob predelani temi po predpisani literaturi in izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki  jih predpisuje učni načrt za zgodovino pri temah Med revolucijo in legitimizmom, Revolucije 1848, Med absolutizmom in demokracijo 1850-1870, Vprašanje o mejah razvoja:

 

  1.   pojasnijo gospodarske in družbene razmer na Slovenskem v prvi polovici 19. stol.,
  2.   opišejo značilnosti narodnega prebujenja pri Slovencih v prvi pol. 19. stol.,
  3.   znajo opredeliti in ovrednotiti delo Prešernove in Bleiweisovega kroga,
  4.   se spozna z značilnostmi ilirskega gibanja,
  5.   razloži revolucionarno gibanje 1848 na Slovenskem in ovrednoti njegove dosežke,
  6.   ovrednoti delovanje čitalnic in taborov pri širjenju slovenske narodne zavesti,
  7.   pojasnijo politične, gospodarske in družbene razmer na Slovenskem v drugi polovici 19. stol.
  8.   pojasni značilnosti t.i. obdobja slogaštva,
  9.   pozna večje slovenske stranke,
  10.   pozna večje dosežke slovenske kulturne in znanstvene ustvarjalnosti.

 

 

OSMO: 28. marca 2009 na Gimnaziji Litija

• Tema: Razsvetljenstvo in francoska revolucija
• v pisnem preizkusu znanja so dijaki dokazovali svoje poznavanje obdobja razsvetljenstva na slovenskem prostoru in odmeve rancoske revolucije pri nas in v Evropi
• terenski del je bil namenjen poglobljenemu poznavanju lokalne zgodovine; prva omemba Litije in njen nastanek, Litija in Sava, rudarstvo v Litiji, prihod železnice v Litijo in Litija danes
• dijaki so ob izvedbi pisnega in terenskega dela tekmovanja dosegli naslednje cilje, ki jih predpisuje tudi učni načrt za zgodovino pri temi Razsvetljenstvo in francoska revolucija:

 

  1.   opredelijo pojme »razsvetljenstvo« in »razsvetljeni absolutizem«
  2.   poznajo razsvetljenske reforme Marije Terezije in Jožefa II
  3.   opredelijo pomen razsvetljenskih reform za razvoj mest in meščanstva na Slovenskem
  4.   pojasnijo pomen Ilirskih provinc za razvoj slovenskega narodnega gibanja
  5.   opišejo značilnosti kraljevega absolutizma v Franciji v 18. Stoletju
  6.   znajo ovrednotiti pomen odprave fevdalizma in nastanek Deklaracije o pravicah človeka in državljana
  7.   poznajo stopnje francoske revolucije
  8.   kritično razmišljajo o resničnih spremembah, ki jih je francoska revolucija prinesla (nova gesla, novi govor, odprava fevdalizma, enakost pred zakonom, Code Napoleon)

 

Med posamezniki je največ točk osvojila dijakinja Srednje šole Črnomelj, Katarina Čurk. Zlato priznanje pa so osvojili tudi Izidor Janžekovič (Gimnazija Ptuj), Matic Batič (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina), Ana Bembič (Gimnazija Koper), Izidor Košutić (Gimnazija Celje-Center) in Tadej Čopar (Gimnazija Litija). Srebrno priznanje je prejelo 25 tekmovalcev.

Med ekipami je prvo mesto osvojila Gimnazija Ptuj, drugega Gimnazija Koper in tretjega Gimnazija Celje-Center.

(Skupno 758 obiskov, današnjih obiskov 1)