Osnovna predstavitev

DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH ZGODOVINARJEV – osnovna predstavitev tekmovanja

Društvo učiteljev zgodovine Slovenije je v letu 2002, v želji podpirati kvalitetno poučevanje zgodovine, podprlo pobudo članov, da prevzame organizacijo in izvedbo državnega tekmovanja mladih zgodovinarjev.

Udeleženci

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjev je praviloma namenjeno dijakom gimnazij (splošnih in drugih), udeležba pa je mogoča tudi za dijake srednjih tehničnih šol. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki vseh letnikov, tj. od prvega do četrtega.
Dijake pripravljajo na tekmovanje mentorji, običajno je to profesor zgodovine na šoli. Šolsko tekmovanje mentor organizira in izvede v sodelovanju z aktivom zgodovinarjev na šoli. Namen šolskega tekmovanja je pripraviti dijake na državno tekmovanje ter izbrati ekipo treh dijakov, ki se kot predstavniki šole udeležijo državnega tekmovanja.

Priprave na tekmovanje

Priprave na tekmovanje potekajo od jeseni do tekmovanja (marec), običajno kot dodatne ure ali v okviru zgodovinskega krožka. Priprave na tekmovanje potekajo po predpisani literaturi, ki jo na začetku šolskega leta določi organizacijski odbor. Temeljna literatura so vedno veljavni (potrjeni) učbeniki za temo tekmovanja, dodatna literatura pa je različna strokovna literatura.
Organizacijski odbor vsako jesen izbere eno izmed tem, ki so navedene v učnem načrtu.
Šolsko tekmovanje se izvede ob koncu koledarskega leta (ali najkasneje do januarja tekočega leta), ko se na državno tekmovanje prijavi ekipa treh, na šolskem tekmovanju najboljših dijakov.

Izvedba tekmovanja

Državno tekmovanje poteka v dveh delih:

 

  • individualno reševanje pisnega preizkusa znanja
  • skupinsko terensko delo z reševanjem določenih terenskih nalog

 

Rezultat za posameznike se določi glede na uspeh reševanja preizkusa znanja, medtem ko je ekipni dosežek seštevek rezultatov preizkusov znanja vseh treh dijakov ene šole in rezultata terenskih nalog.

Pri izvedbi tekmovanja sodelujoči dijaki dokazujejo:

 

  • svoje znanje in razumevanje zgodovinskih procesov določene zgodovinske teme,
  • sposobnost analiziranja in intepretiranja virov v preizkusu znanja,
  • sposobnost timskega dela,
  • sposobnost terenske orientacije in analiziranja materialnih virov na terenu.

 

S tem, ko se tekmovanje v praktičnem delu običajno organizira v različnih kulturnih in znanstvenih ustanovah (npr. muzejih, arhivih itd.) ali v sodelovanju z njimi, skušajo organizatorji navajati dijake na spoznavanje zbirk teh ustanov in nadaljno uporabo ponudbe teh ustanov. Navsezadnje pa se v sodelovanju z raznovrstnimi kulturnimi ustanovami dijake tudi vzgaja k vrednotenju kulturne dediščine. Tekmovanje vsebuje elemente multidisciplinarnega pristopa, saj poleg vsestranskega obravnavanja posamezne teme (politična, družbena, kulturna, gospodarska zgodovina), vsebuje tudi elemente drugih disciplin, na primer prostorsko orientacijo (geografija), državljansko vzgojo, slovenski jezik itd.

Vloga učiteljev – mentorjev

Učitelji zgodovine na posameznih šolah, ki sodelujejo na tekmovanju, sodelujejo kot:

 

  • mentorji dijakom v času priprav na tekmovanje,
  • praviloma tudi kot sestavljalci in ocenjevalci šolskih preizkusov znanja,
  • mentorji izbrane šolske ekipe in njeni spremljevalci v kraj državnega tekmovanja,
  • nadzorni učitelji v času pisanja preizkusa znanja na državem tekmovanju,
  • ocenjevalci pisnih preizkusov znanja in terenskih nalog.

 
Organizatorji skušajo z aktivnim vključevanjem učiteljev – mentorjev v celoten proces državnega tekmovanja učiteljem ponuditi možnost seznanjanja z novimi pristopi pri preverjanju in ocenjevanju znanja iz zgodovine. Z uvedbo terenskega oziroma praktičnega dela tekmovanja pa organizatorji spodbujajo učitelje k uporabi tovrstnega (izven šolskega) poučevanja zgodovine.

 

(Skupno 466 obiskov, današnjih obiskov 1)